Pregled nekaterih pomembnih veroizpovedi glede omembe Svetega Duha
(to so tudi veroizpovedi, ki so del REC statuta)
Apostolska veroizpoved (1.-2. st)
Verujem v Boga Očeta, vladarja vsega,
stvarnika nebes in zemlje.
In v Jezusa Kristusa, njegovega edinorojenega Sina, našega Gospoda;
ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen od device Marije;
trpel pod Poncijem Pilatom, bil križan, umrl in bil v grob položen;
šel v najspodnejše [kraje], tretji dan od mrtvih vstal;
povzpel se je v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega;
od koder bo prišel sodit žive in mrtve.
Verujem v Svetega Duha;
v sveto vesoljno Cerkev, v občestvo svetih;
v odpuščenje grehov;
v vstajenje mesa in večno življenje. Amen.
Nicejska veroizpoved l.325
(rdeče dodano l.381 na koncilu v Konstantinoplu; modro dodano kasneje na zahodu l.589 na tretjem koncilu v Toledu)
Verujemo v enega Boga, Očeta, vladarja vsega,
stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.
In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega;
ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki
in je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga;
rojen, ne ustvarjen, iste bitnosti z Očetom, in po njem je nastalo vse;
ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega odrešenja prišel iz nebes
in se je utelesil od Svetega Duha in device Marije in postal človek.
Bil je tudi križan za nas pod Poncijem Pilatom, trpel je in bil v grob položen.
In tretji dan je vstal od mrtvih, kakor je v Pismih.
In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi.
In bo spet prišel v slavi sodit žive in mrtve;
in njegovemu kraljestvu ne bo konca.
In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja;
ki izhaja iz Očeta [in Sina];
ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo;
ki je govoril po prerokih.
In v eno, sveto, vesoljno[1] in apostolsko Cerkev.
Priznavamo en krst v odpuščanje grehov.
In pričakujemo vstajenje mrtvih in življenje prihodnjega veka.
Amen.
Atanazijska veroizpoved 6.st.
Kdor hoče biti rešen, se mora predvsem držati vesoljne vere;
kdorkoli je ne ohrani celovite in neoskrunjene, bo nedvomno za vedno pogubljen.
Vesoljna vera pa je ta: da častimo enega Boga v trojici in trojico v enosti;
niti ne mešamo oseb niti ne ločujemo bitnosti.
Kajti druga je oseba Očeta, druga Sina in druga Svetega Duha;
toda ena je božanskost Očeta in Sina in Svetega Duha, enaka slava, sovečno veličastvo.
Kakršen je Oče, takšen je Sin in takšen je Sveti Duh:
Oče neustvarjen, Sin neustvarjen, Sveti Duh neustvarjen;
Oče neskončen, Sin neskončen, Sveti Duh neskončen;
Oče večen, Sin večen, Sveti Duh večen:
in vendar niso trije večni, ampak en večen,
kakor niso trije neustvarjeni niti trije neskončni, ampak en neustvarjen in en neskončen.
Prav tako je vsemogočen Oče, vsemogočen Sin in vsemogočen Sveti Duh:
in vendar niso trije vsemogočni, ampak en vsemogočen;
tako je Oče Bog, Sin Bog in Sveti Duh Bog:
in vendar niso trije bogovi, ampak en Bog;
tako je Oče Gospod, Sin Gospod in Sveti Duh Gospod:
in vendar niso trije Gospodje, ampak en Gospod.
Kajti kakor nas krščanska resnica sili k pripoznavanju, da je vsaka oseba sama po sebi Bog in Gospod,
tako nam tudi vesoljna vera prepoveduje govoriti, da so trije bogovi ali trije Gospodje.
Oče ni od nikogar narejen, ne ustvarjen, ne rojen.
Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, temveč rojen.
Sveti Duh je od Očeta in Sina, ne narejen, ne ustvarjen, ne rojen, temveč izhaja od njiju.
Sveti Duh je od Očeta in Sina, ne narejen, ne ustvarjen, ne rojen, temveč izhaja od njiju.
Tako je torej en Oče in niso trije Očetje; en Sin in ne trije Sinovi; en Sveti Duh in ne trije Sveti Duhovi.
In v tej trojici ni nihče prej ali po drugem, nihče ni večji ali manjši kot drugi;
marveč so vse tri osebe med seboj sovečne in enake,
tako naj se, kot je že zgoraj povedano, v vsem časti enost v trojici in trojica v enosti.
Kdor torej hoče biti rešen, naj tako misli o trojici.
Toda za odrešenje je potrebno zvesto verovati tudi v umesenjenje[2] našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Prava vera pa je ta: da verujemo in izpovedujemo, da je naš Gospod Jezus Kristus Božji Sin, tako Bog kot clovek:
Bog iste bitnosti kakor Oče, rojen pred svetovi; in človek iste bitnosti kakor mati, rojen v svetu;
tako popoln Bog kot popoln človek, obstoječ tako iz razumne duše kot človeškega mesa[3];
enak Očetu po božanskosti, manjši od Očeta po človeškosti.
In čeprav je Bog in človek, nista dva, temveč en Kristus;
en, ne s spremenitvijo božanskosti v meso, temveč z vzetjem človeškosti v Boga;
povsem en, ne s pomešanostjo bitnosti, temveč z enostjo osebe.
Zakaj kakor je razumna duša in telo en človek, tako je Bog in človek en Kristus.
Trpel je za naše odrešenje, šel do pekla, tretji dan vstal od mrtvih;
povzpel se je v nebesa in sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega;
od koder bo prišel sodit žive in mrtve.
in dali obračun vsakdo o svojih dejanjih.
In tisti, ki so delali dobro, bodo šli v večno življenje, tisti pa, ki so delali zlo, v večni ogenj.
To je vesoljna vera. Nihče, kdor je ne bo zvesto in trdno veroval, ne bo mogel biti rešen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar